Lisons
le Pulaar
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
L ‘ alphabet Pulaar
Limto alkule Pulaar
 
L ‘ alphabet Pulaar comprend 32 lettres dont :
Limto alkule Pulaar soomi ko 32 alkulal ɗeen ngoni :
A B Ɓ C D Ɗ E F G H I J K L M Mb N Nd Ng Nj Ɲ Ŋ O P R S T U W Y Ƴ
a b ɓ c d ɗ e f g h i j k l m mb n nd ng nj ɲ ŋ o p r s t u w y ƴ
 
En Pulaar comme en Français ces 32 lettres peuvent être réparties en deux groupes: voyelles et consonnes.
a- les voyelles 
 
En Pulaar, On distingue des voyelles courtes et des voyelles longues.
E Pulaar ina tawee alkule laaɓɗe daɓɓe e juuɗɗe (duurtaaɗe).
 
-Les voyelles courtes sont: a, o, i, u, e.
Alkule laaɓɗe daɓɓe ɗeen ngoni: a, o, i, u, e.
 
- les voyelles longues sont: aa, oo, ii, uu, ee.
Alkule laaɓɗe juutɗe ɗeen ngoni: aa, oo, ii, uu, ee.
 
Attention!!! En Pulaar, on n‘écrit pas d‘accents sur les voyelles comme en Français .
Reento!!! E Pulaar, masal winndetaake e dow alkule laaɓɗe hono no Farayse nii.
 
Exemples: (e) en Pulaar....................................(é) en Français
Yeru: (e) en Pulaar ............................................(é) e Farayse
 
ekkitorde = exercice; école = janngirde
etaade = essayer épaule = walabo
 
b- les consonnes
Notons d‘abord qu‘il existe des consonnes en Pulaar qui correspondent à celles du Français, comme: b, d, f, k, l, m, n, p, r, t, w, y.
Ces consonnes ainsi citées se prononcent et s‘écrivent de la même manière qu‘en Français.
 
Lisons ces exemples :
 
 
b ballal = aide
d darnde = taille
F feggere = bague
k kew = cérémonie
l loonde = canari
m maaro = riz
n newre = paume
p poolgu = victoire
r roondaade = se charger (sur la tête)
t toɓɓe = point
w warga = thé mauresque
y yarde = boire
 
Par contre il existe aussi des consonnes qui ne correspondent pas à celles du Français; on les retrouve en Pulaar et en Français, mais ces consonnes ne gardent pas la même prononciation (en Français).
Ces consonnes sont: c, g, j, s, h.
 
Les consonnes qui n‘existent pas en Français: ‘ ɓ ɗ ŋ ɲ ƴ
 
Attention!!! Ne confondons pas cette lettre (‘) à l‘apostrophe. On retrouve cette lettre (‘) en général entre deux voyelles prononcées séparément, ou comme sufixe pluriel, ou encore en début de mot en Pulaar.
Exemples:
 
gi‘al = (épine); mum‘en = (leur (s); ‘arde = (venir).
ɓ ɓoggol = corde; ɓataake = lettre; ɓiɓɓe = enfants (petits)
ɗ ɗeɗɗude = étrangler, ɗiɗaɓo = deuxième
ŋ ŋaro = couverture d‘un livre; ŋoral = bord
 
Remarque
ɲ on a la même prononciation que le «gn» Français.
 
ɲɲalawma = jour; ɲiiwa = éléphant; «gn» pagne = (paaɲ) = wudere ;
épargne = booɲ
ƴƴiyal = os; ƴakkude = mâcher
 
les consonnes combinées comme :
Pulaar.....Français
mbmburu = pain; mbaalu = mouton
ndndoondi=cendre; foondu = pigeon
ngngaari = boeuf; ngaree! = venez!
nj lacciri njoorndi = cous-cous sec; njuulu = prière
 
Prononciation des voyelles
 
a: se prononce comme en Français (a).
exemples : Aadama = Adama; bague = feggere;
le son (a) se distingue.
addan am = amène-moi rawaandu = chien
 
o: se prononce comme en Français (o).
exemples: maaro =riz; toɓo = pluie; le son (o) se distingue.
 
U: ne se prononce pas comme en Français mais d’une autre manière en employant le «ou» Français.
exemples: wuro = village  (‘wouro’); but = faandaare (‘bit’) le son (ou) ou (u) se distingue dans les deux cas (Pulaar et Français).
 
I: se prononce comme en Français (i).
exemples: innde = (nom) midi = (feccere ɲalawma)
fijo = (jeu)jeudi = (alkamiisa)
Dans les deux cas le son (i) se distingue.
 
e: la prononciation diffère selon la langue parlée et l‘écriture aussi change.
fedde = (groupe ou association)écriture = binndol
eggudu = (déménagement) tête = (hoore)
 
Attention!!! Ne confondons pas le (e) en Pulaar qui est égal à (é) en Français.
 
Prononciation des voyelles longues ou voyelles doublées
 
En Pulaar on tire sur la voyelle pour marquer l‘accent.
aanaange = (soleil)baade = (gouttes de pluie)
oomoorol = (tresse); fodoore =(promesse)
uucuuɗi = (demeures); puuɗdi = (henné)
iipiindi = (fleurs); miijo = (pensée, avis, opinion, idée)
eemeere = (zéro, rien, nul); feere = (solution)
 
Prononciation des consonnes qui ne correspondent pas à celles du Français. (c; g; h; j; s)
 
(c) :
-En Français le «c» se prononce différemment.
Exemples:
Français son perçu Pulaar
 
calcul«kalkiil» = jati 
corde«koord» = ɓoggol
celui–ci«selu-i–si» = oo ɗoo
maçon«masoŋ» = mahoowo
 
-En Pulaar le «c» a une seule prononciation différente du son Français.
Exemples 
caali «thiâli» = hangar;
Caam «Thiam» = nom de famille;
 
(g ) :
-En Français le «g» se prononce différemment.
Exemples:
Français son perçu Pulaar
 
Villagewilaas” wuro
Voyagewoyaas” ɗanngal
Pirogue«piroog» laana
Gare«gaar» jolirde laana njoorndi
Bougie«buusii» sonndel
 
-En Pulaar le «g» n‘a qu‘une seule prononciation.
Exemples :
Pulaar nanɗe Français
 
Gorogoro‘ cola
Geddugueddou’ enclos
Gardiiɗogardiito‘ le chef (dirrigeant)
Guurɗogourto’ le vivant
 
 
(h):
-En Français le «h» se prononce souvent mais il peut être muet.
Exemples:
 
Français son perçcu Pulaar
 
Herbeeerb’ huɗo
Hangarhanngaar’ caali
 
-En Pulaar le «h» se prononce toujours.
Pulaar nanɗe Français
Heegehêgué’ faim
Hoorehôré‘ tête
 
(j):
-En Français le «j» n‘a pas le même son que le Pulaar.
Exemples:
Français son perçu Pulaar
Jesé’ mi
Jalousiesalusi’ kiram
 
-En Pulaar le «j» se prononce ainsi comme dans les mots:
Exemples:
Pulaar nanɗe Français
 
Jardugaldiardougal’ pipe
Jaadiiɗodiâdîɗo’ compagnon
(s):
-En Français le «s» peut avoir deux son. Le «s» à la fin des mots ne se prononce pas; il marque souvent le pluriel.
Exemples:
 
Français son perçu Pulaar
Sacs saak’ bootuuji
Ardoisearduwaas’ alluwal
Casekaas’ tiba
Tisserandtiisraŋ’ caɲoowo
-En Pulaar le «s» garde le même son et il se prononce même à la fin du mot.
Pulaar nanɗe Français
Sonndusondou’ oiseau
Sippirosippiro’ lutte
Teskaadeteskaade’ retenir ( se souvenir)
Caasthiaasse’ fil
 
Les consonnes doublées
 
En Pulaar, toutes les consonnes peuvent être doublées sauf les huit lettres suivantes: ‘ f h mb nd ng nj s .
Exemples:
Pulaar nanɗe Français
 
Ballalballal ‘ aide
Mbabbambabba’ âne
ɓaɓɓitaadebabbitaadé’ se détacher (en quantité)
Tokkitdetokkitdé’ casser
duggudedouggoudé’ déterrer
 
 
 
 
Lisons un conte en Peulh :
 
 
 
 
 
 
 
Hakkunde Taton,
Ɓe Kawraani
Waɗiino e ñalaaɗe, debbo gooto paho ina wonnoo e saare. Oon debbo faaɗi hay so asamaan oo diirii o nanataa. Kono kaŋko debbo oo, omo barkini no feewi. Ñande Alla hokki mo fof o immoto gila subaka o yaha gese, o ñalla gollude, omo wammbii ɓingel makko; o artataa so wonaa o yiya mbuuɗu naaŋge oo ina yooloo.
Ñande wootere, o wayrunoo omo turii omo rema haa o yii gorko gooto ina ara.
Oon gorko ne kadi ko paho. Ko o garɗo yiilaade baali makko majjuɗi.
Nde joomum yottii tan o wii, “Assalaamu aleykum debbo! Baali am njantaani gaa yenna? Hannde waɗi balɗe keewɗe miɗo ndaara ɗi,
mi yiitaani. Ngootu ina e majji ko laƴoowu.
So a waawii, kala tinndinɗo kam ɗo ɗi njaari, miɗo yeena ɗum nguun mbaalu.”
Debbo oo ñirɓini yeeso mum;
o faamaani ko gorko oo haali ko. O sikki tigi gorko o ko naamniiɗo mo hoto ŋgesa makko baa haaɗi. Ndeen o weesii jungo makko o wii, ŋgesa makko baa ko too haaɗi; to caggal mabba too ko ŋgesa sehil makko debbo. Ko o weesii jungo koo, gorko oo sikki o wii ɗum ko hedde toon baali mum ɗii ŋgoni.
Alla waɗi muuyɗe mum, nde o yahi to debbo o joofinoo to ndee,
o tawi toon sefre makko baali ndee ina ñaama huɗo.
O weltii no feewi. O roondii mbaalu laƴoowu ngu o wiinoo maa o hokku debbo o. O wii o yehii to debbo o, tinndinnoo mo to, o tawi toon baali makko ɗii. Ndeen noon mbaalu ngu podannoo mi debbo o nani.
Debbo oo ƴeewi mbaalu ngu haa gite muuɗum ɓenndi e maggu. O teskitii mbaalu ngu ina laƴa. O sikki gorko o ko biyɗo o helii koyŋgal mbaalu mum ngu. O laawiima haa o watti farde kine, ɗoon o naati e duko heddii omo wiya, “Mi nanaani abada mi helii koyŋgal mbaalu maa ngu! A fenanii kam! A ɓamii hakke am; Alla laɓinii mi hay ɗo baali maa ɗii njaari mi anndaa saka mi hela koyŋgal gootal e majji! Ɗum woni tooñannge mawnge. A happii kam fenaande. Abada mi ɗaccirtaa nii haala kaa, so wonaa sariya ñaawi en!”
 
Gorko oo ne kadi anndi o laawiima. O sikki debbo oo ko biyɗo yiɗaa mbaalu laƴoowu ngu so wanaa mbaalu celluɗo. Ndeen kaŋko ne o wii, “Oo mbaalu tigi
podan maa mi. So a wii a yiɗaa kadi o ɗo, so wanaa celluɗo, a woppat fof! Hay mbaalu goɗɗo mi hokkataa ma caggal maggu. So a jaɓii nangaa mo. So a jaɓaani, laamu seerndat en!”
 
Ndeen ɓe njahdi to ñaawoowo sariya too. Ko ɓe njaata koo fof, heddii eɓe kutondiri. Eɓe nduka “oljo oljo” kono alaa fof paamoowo ko banndum haalata ko. Ɓe njehi haa ɓe njettii ñaawoowo o.
Nde ɓe njettinoo ndeen, ñaawoowo o noddi batu; jamaa oo hawri.
 
Ndeen o wii yo ɓe njaŋto ko addi ɓe. Gorko oo ɓami haala oon wii: Baali am ko majjirnooɗi kam nde njaa mi yiilaade. Miɗo yaha haa njii mi oo debbo ina rema. Nde njettii moo mi ndee, naamni moo mi mbele sefre am baali nde rewaani ɗoo? Mbii moo mi kadi mbaalu gooto ina hen ko laƴoowu. O joofanii mi to baali ɗii peemi to. Nde ngar mi e makko ndee, mi fodaniino mo mbaalu laƴoowu ngu so o hollii kam to baali ɗii ngoni to. Njaa mi to o joofani kam too, noon taw mi toon baali am ɗi; ndoondii mi mbaalu laƴoowu ngu ngaddan moo mi ngu.
 
 
Mi roondi mbaalu ngu ngaddan mi ɗum. O wiyi kaŋko o yiɗaa ngu mbaalu, so wonaa mbaalu ngu laƴataa.
Alaa fof ko o heddani mi, hay tekkere ɗo neɗɗo saawii. Miɗo yiɗi fawde kuugal e dow oo debbo.
Nde o joofni ndee, debbo oo wii: “Ko mi demannooɗo ngesa am; gorko mo njii ɗon oo ari naamndii kam hoto ngesa am baa haaɗi? Joofani moo mi toon.
O yehi toon; nde o artata ndee, o artidi e mbaalu laƴoowo, o wii ko miin heli koyngal maggu. Miin noon hay to baali makko ɗii ngoordi mi anndaa saka haa miin mi hela koyngal gootal e majji. Holi no keldat mi koyngal mbaalu makko tawa hay mi yiyaani baali makko ɗii?”
 
 
Ñaawoowo oo ne kay ko paho; hay seeɗa o nanataa. Huunde fof ko debbo oo e gorko oo kaali, alaa ko o faami heen. Kaŋko kay ko pellitnooɗo ko debbo e gorko mum kaɓi, sabi o yii debbo oo ina wammbi cukalel; o sikki ko sabu cukalel ngel ɓe ngari. Ñaawoowo o feemti e gorko he, o wii ɗum:
 
Aan gorko o, golle maa moƴƴaani hannde, moƴƴaani janngo. Ɗum fof e bonde. Ƴeew ɓinngel maa ngel: aan tan ngel nanndi. Miɗo yiɗi ngoppaa haala ka sabu suka maa o.
Huunde fof ko debbo maa o yiɗi, hokku ɗum, so comci, so kaalis, so ñamri, ngacaa ɗum. “
 
Ñaawoowo o ina gasna haala, yimɓe woɗɓe ɓee fof ina lelii e leydi jaleeɗe batte haala ñaawoowo o. Ñaaweteeɓe ɓee, waktu ɓe njii dental ngal fof jalii, nde kañum’en ne kay ndarii ina njala. Ñaawoowo oo jaggi moni fof e jungo mum, holli ɓe laawol ngol. Ɓe kootiri, gooto e maɓɓe fof ina jala, ina sikki liɓi goɗɗo oo.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Guide pour les locuteurs de Français à lire en Pulaar – Février, 2015, Kayes, Mali
Mammadu Siley Aan.